Izzivi pasovnega temeljenja

V preteklosti so se v praksi največkrat uporabljali pasovni temelji, ki si jih lahko predstavljamo kot manjše betonske zidove v zemlji, ki podpirajo stene in nase prevzemajo obtežbo stavbe. Pasovni temelji so lahko armiranobetonski, jekleni ali leseni, pri čemer morajo biti slednji zaradi nevarnosti gnitja vselej v vodi — pri nas lahko lesene pasovne temelje srečamo na Ljubljanskem barju kot ostanek kulturne dediščine. 

Razvoj gradbeništva in stavbnega ovoja gre v smeri poenostavitve gradnje in hkrati zagotavljanja vseh pogojev energijske učinkovitosti stavb. Pri pasovnem temeljenju imamo izziv, da ne moremo neprekinjeno toplotno izolirati celotnega ovoja stavbe, ampak ga moramo pri temeljih prekiniti in ustvariti toplotni most.  

Pod pasovnimi ali točkovnimi temelji je zahtevana izjemno visoka tlačna trdnost toplotne izolacije zaradi koncentrirane točkovne ali linijske obremenitve. Pri tej odločitvi je obvezna presoja projektanta statika. V primeru nizkoenergijskega objekta se projektanti raje odločijo za temeljenje na temeljni plošči, ki omogoča toplotno zaščito brez toplotnih mostov. Temeljna plošča, za razliko od pasovnih in točkovnih temeljev, zahteva manj izkopa in skoraj nič opaževanja. 

Zaradi svoje velike površine je temeljna plošča zelo uporabna tudi pri preprečevanju neenakomernega posedanja stavbe. To je še posebej koristno pri slabo nosilnih zemljinah, saj je napetost pod temeljno ploščo bistveno manjša kot v primeru nosilnih sten, kjer zaradi  obteževanja v navpični smeri lahko prihaja do neenakomernega posedanja in razpok.