Projektiranje ravnih streh
Priporočila za projektiranje ravne strehe
02/12/2019

Obrnjena ravna streha - osnovna definicija

Ravna streha je streha z minimalnim naklonom površine, običajno so ti nakloni 2 oz. 1,67 %, včasih tudi manjši, ampak to ni tako priporočljivo. V osnovi poznamo dve možnosti izvedbe ravne strehe, ki se razlikujeta glede na pozicijo hidroizolacije.  

Prva možnost načrtovanja in izvedbe ravne strehe je s hidroizolacijo kot zaključnim zgornjim slojem, ki jo imenujemo »klasična ravna streha«. Druga možnost je, da hidroizolacijo pomaknemo nižje v sistem in na njo položimo dodatni sloj toplotne izolacije s točno določenimi materialnimi karakteristikami. Tako streho imenujemo »obrnjena ravna streha«. 

Kakšna je motivacija premikanja hidroizolacije? Ravna streha je površina stavbe, ki je najbolj izpostavljena ekstremnim temperaturnim nihanjem zaradi velike količine sončnega obsevanja in oddajanja toplotne skozi noč. Vsak material, še posebej hidroizolacija, je občutljiv na atmosferske vplive in UV obsevanje. Rezultat tega je pospešeno staranje, mikro razpoke v hidroizolaciji in skozi čas tudi puščanje vode v sistem. S sistemsko rešitvijo obrnjene ravne strehe hidroizolacijo premaknemo globlje v sistem, kar pomeni bolj stabilno temperaturno okolje in zaščito pred UV obsevanjem. Poleg tega je pogosta težava klasične obrnjene strehe tudi preprosta mehanska poškodba, velikokrat zaradi vzdrževalnih del ali nepremišljenega montiranja strojnih inštalacij na vrhu strehe.

Omenili smo že, da je potrebno pri obrnjeni ravni strehi na hidroizolacijo položiti toplotno izolacijo. Ta mora opravljati svojo prvotno nalogo – toplotna izolacija, hkrati pa ima tudi funkcijo zaščite hidroizolacije. Ne glede, za katero zaključno površino se odloči arhitekt ali investitor ali kdorkoli, je poškodba hidroizolacije nemogoča. To nam definira trajnost strehe. 

Toplotna izolacija, ki je primerna za takšno izvedbo, je lahko samo toplotna izolacija iz ekstrudiranega polistirena (XPS). Ampak tudi vsak XPS ni enak. Pomembno je, da preverimo njegove deklarirane karakteristike. Predvsem moramo biti pozorni na dve številki na etiketi oz. tehničnem listu:  

  • WL(T) = dolgotrajno navzemanje vode ob potopitvi, ki ne sme biti večje od razreda 0,7;
  • WD(V) = dolgotrajno navzemanje vode pri difuziji, z najustreznejšim razredom 1.

Zakaj to poudarjamo? Mnogokrat niti izvajalci niso pozorni nanju in vgradijo XPS plošče z vrednostjo WD(V) = 1,5 ali celo material, ki nima definirane vrednosti za vpijanje vlage pod vplivom difuzije. Enako velja tudi za WL(T), saj morajo plošče ohraniti svoje toplotno izolacijske lastnosti tudi po obdobju 50 let (dokazilo ETA).

Kako izgleda celostna sestava obrnjene ravne strehe, si lahko ogledate tukaj