Osnovne informacije o poševni strehi

Strehe so močno povezane s stavbarsko tradicijo, klimatskimi pogoji, kjer se stavba nahaja, in dostopnostjo materialov. Tako poševne strehe niso imele samo funkcije zaščite stavbe pred padavinami, ampak tudi uravnavanja notranjega okolja.  

Podstrešja starih stavb na Primorskem so imela vlogo izolacije, in sicer, da se strop bivalnega prostora poleti ne bi preveč pregrel. Na Gorenjskem in drugih območjih z veliko snežnimi padavinami je tako obveljala strma streha, katere velik naklon služi temu, da hitro odvaja sneg in vodo. 

A na obliko strehe ima podnebje zaradi novih materialov in sistemov gradnje manjši vpliv kot nekoč. In četudi vremenskih in klimatskih razmer ne moremo povsem zanemariti, o tem, kakšno streho bomo gradili, poleg urbanističnega načrta konkretne lokacije, vse bolj odloča tudi to, kako želimo streho izkoristiti in kaj želimo z njo pridobiti. 

Poševne strehe so hitro prepoznavne po svoji obliki. Najpogostejša konstrukcija v obliki črke A dopušča lažje odvodnjavanje, sama oblika pa omogoča tudi izkoristek podstrešnega prostora. Kar je še posebej koristno v primeru prostorske stiske ali na območjih, kjer lokalna pravila prepovedujejo gradnjo objektov nad določeno višino. 

Zaradi relativno enostavne izvedbe je gradnja poševnih streh tudi zelo ekonomična, prostor pod njo pa je mogoče izkoristiti na različne načine: 

• Podstrešno stanovanje 
• Delovni prostor 
• Dodatna soba 
• Shramba 

Funkciji prostora moramo predvideti tudi ustrezno sestavo konstrukcijskega sklopa »poševna streha«, da preprečimo potencialno pregrevanje v poletnem času ali neprijetno hlajen prostor v zimskem času. Kako pravilno sestaviti konstrukcijski sklop, si lahko pogledate tukaj.