Klet

Star italijanski pregovor pravi, da če tisti, ki je odkril vino, že ni v nebesih, jim mora biti zelo blizu. Prav kletem pa se imamo zahvaliti, da lahko v nekaterih najveličastnejših vinskih letnikih uživamo tudi danes. Zaradi svoje stalne temperature pod zemljo ustvarjajo pravi vinski raj, v katerem se lahko žlahtna kaplja uspešno skladišči, plemeniti in razvija. Pa ne samo vino. Pred iznajdbo elektrike in hladilnih naprav smo ljudje v kleteh shranjevali tudi živila, pridelke in druge surovine, do katerih se v času zime in mrzlih dni nismo mogli dokopati. Od tega, kaj smo pridelali in kako shranili, je bilo odvisno, kakšna zima bo pred nami. Kaj pa danes? Kakšno vlogo sploh še ima klet? In ali je njena izvedba sploh še smiselna?

Z elektriko, supermarketi in novimi iznajdbami se je pomen kleti kot skladišča začel močno zmanjševati. V mestih je veliko večji pomen dobil prostor in njegov izkoristek, saj so prizidki, dodatne etaže ali nakup nove nepremičnine tam močno oteženi ali povezani z visokimi investicijami.

Obstoječe kleti so se tako hitro preurejale in spreminjale namembnost, zato da bi lahko ljudje prišli do dodatnih bivanjskih površin. A s tem početjem je v ospredje nezavedno rinil tudi nov problem, ki je idejo o izkoristku kleti obrnil na glavo.

Kletni prostor kot tak je zaradi neposrednega stika z zemljino izpostavljen vlagi, nastajanju plesni in je zdravju nevaren. Da bi lahko v kleteh živeli, je bilo treba najprej poskrbeti, da prostori ostanejo suhi. Tako se je začelo eksperimentirati s parnimi zaporami, hidroizolacijami in drenažnimi sistemi, ki bi preprečili vdiranje vlage v objekt, kar je v ospredje postavilo potrebo po dobro premišljenih in kvalitetnih izvedbah, ki so znatno povečale začetne ureditvene investicije.

Več o tem, na kaj je treba biti pri gradnji ali spremembi namembnosti kleti pozoren, lahko preberete tukaj.

Tako se lahko danes upravičeno vprašamo, kakšna je sploh še vloga kleti. Če se na eni strani širjenje bivanjskega prostora pod zemljo v obstoječem objektu zdi smotrno, pa se samo po sebi ponuja vprašanje o koristi kleti pri novogradnjah in ali je investicija vanje sploh smiselna. Da bi si na slednje lahko odgovorili, moramo najprej dobro razmisliti o štirih ključnih točkah, ki zadevajo gradnjo kleti. Pa poglejmo:

1. Potreba po dodaten prostoru pod zemljo

Kot smo že omenili, je izvedba kleti odlična priložnost za povečanje prostora v objektu, še posebej, če ste omejeni s površino in vam spomeniško varstvo ne dovoljuje gradnje objekta nad določeno višino. Tako si lahko dodatno bivanjsko etažo uredite kar pod zemljo. Kletni prostor lahko postane pisarna, igralnica, kino, fitnes ali kar vse v enem. V njem pa lahko postavite tudi kurilnico ali, če pred objektom nimate urejene parkirne površine, pod njim postavite garažo.

2. Izkoristek stalne temperature za ogrevanje in ohlajanje

Ker na temperaturo v kleti ne vplivajo zunanji dejavniki, ampak zemljina, ki jo obdaja, so razmere v kleti vedno enake. To pomeni, da si v kleti lahko uredite prostor za shranjevanje vin, gum ali drugih, na temperaturo in svetlobo občutljivih izdelkov.

Stalno temperaturo zraka v kleti pa lahko s pomočjo zračne črpalke izkoristite tudi za hlajenje ogretih bivanjskih prostorov poleti, ne da bi za to potrebovali klimo. Pozimi vam toplejši kletni zrak lahko pomaga pri dodatnem ogrevanju prostorov.

3. Vrsta terena in prisotnost podtalnice

Kleti ni mogoče graditi povsod. Zemljišča, ki so zamočvirjena ali nagnjena, niso primerna za izvedbo kleti, ker zahtevajo dodatne stroške za pripravo terena. Enako velja tudi v primeru, da ima zemljišče, na katerem nameravate zgraditi objekt, visoko podtalnico. Če se na takih krajih torej želite izogniti težavam, je bolje graditi hišo brez kleti.

4. Visok strošek izvedbe

Največji minus gradnje kleti je zagotovo velik strošek. Izvedba kleti zahteva dodatno kopanje v zemljo, potrebnega je tudi veliko betona, s katerim oblikujemo stene kleti, klet pa je treba nato še dodatno zaščititi pred vlago in vodo, sploh če želimo v njej živeti. To lahko močno poveča strošek gradnje objekta. Poleg tega je za izkop kleti nujno imeti dovolj prostora, saj je treba stene zaščititi z zunanje strani, torej mora biti gradbena jama večja kot končna velikost kleti.

Odločitev o (ne)izvedbi kleti je tako, razen kadar zaradi zemljine ne gre drugače, v veliki meri odvisna prav od vas. O tem, ali se vam investicija v klet izplača, pa je dobro razmisliti pred samo izvedbo objekta, da ne bo na koncu postala le predrago skladišče odslužene krame.

Kako so odločitev za gradnjo brez kleti sprejeli pri gradnji večstanovanjskega objekta na robu Ljubljanskega barja, si lahko preberete v študiji primera, ki smo jo pripravili. Pomagala vam bo razumeti, kako je s premišljenim pristopom h gradnji mogoče ustvariti trajen in energijsko varčen objekt.

studija primera Temeljna blazina: prvi korak do potresno varne nič-energijske stavbe na Ljubljanskem barju

Študija primera
Temeljna blazina: prvi korak do potresno varne nič-energijske stavbe na Ljubljanskem barju


Želim prenesti študijo primera

Povezane vsebine

Vsi nasveti na enem mestu

Vpišite e-naslov in redno vas bomo obveščali o novostih s področja pasivne gradnje in o tem, kaj morate vedeti o energijsko učinkoviti gradnji.